Prve pogovore o letosnji sezoni sem imel takoj po olimpijskem nastopu z enim iz med svicarskih tekmovalcev. Spraseval me je kaksni so moji nacrti ali mislim se vztrajati v tekmovalnem deskanju. Takrat sem bil v svojih odgovorih dokaj nejasen, skliceval sem se , da to ni odvisno samo od mene, da so moji podporniki navajeni medalj iz velikih tekmovanj, tako ne vem ali me bodo se podprli.
Se preden sem sel preverjati podporo, sem si po zadnji tekmi vzel deskarski mrk. Najprej smo z druzino odsli na Mauritius, sam sem enkrat zelel videti kako izgleda zivljenje mojega nekdanjega sotekmovalca in prijatelja iz reprezentance. Seveda sva se veliko pogovarjala o nasih skupnih letih, ko sva oba imela visoke cilje in se vsak na svoj nacin borila, z bremenom vrhunskega sporta. Jaz sem ravno nanizal najboljse sezone, ko se je on poslavljal, zato takrat nisva imela veliko casa za iskrene pogovore. No tokrat je bilo drugace, predvsem sprosceno, vsak s svojo druzino. Otok je precudovit in v kratkem casu sem se uspel regenerirati, kar je bil cilj potovanja.
Kmalu po prihodu domov, sem ponovno pobegnil, skupaj z mojimi. Za mesec dni smo sli v svojo grsko bazo, kjer sem se kondicijsko zacel pripravljati na potencialno novo sezono. Veliko sem bil v fitnesu na kolesu , ter na kajtu. Telo je lepo sodelovalo, cutil sem dnevni napredek, to sem potreboval. Nekje sredi junija smo se vrnili v Slovenijo, kjer sem zacel trenirati skupaj s kondicijskim trenerjem, ter zacel preverjati pri sponzorjih, zvezi in ostalih institucijah ali me bodo financno ter organizacijsko podprli v novi sezoni.
Nekaterih vprasanj nisem uspel resiti dokler vreme ni zacelo kazati znakov zime, a sedaj , ko so vsi ponovno na krovu, moram biti jaz ze dobro pripravljen, saj se v kratkem zacne tekmovalna sezona, kjer bom ponovno dokazoval svoje sposobnosti, ter potrjeval obljubljeno. Jaz sem pripravljen.
Se beremo.