Jaz 22/23

Prve pogovore o letosnji sezoni sem imel takoj po olimpijskem nastopu z enim iz med svicarskih tekmovalcev. Spraseval me je kaksni so moji nacrti ali mislim se vztrajati  v tekmovalnem deskanju. Takrat sem  bil v svojih odgovorih dokaj nejasen, skliceval sem se , da to ni odvisno samo od mene, da so moji podporniki navajeni medalj iz velikih tekmovanj, tako ne vem ali me bodo se podprli.

Se preden sem sel preverjati podporo, sem si po zadnji tekmi vzel deskarski mrk. Najprej smo z druzino odsli na Mauritius, sam sem enkrat zelel videti kako izgleda zivljenje mojega nekdanjega sotekmovalca in prijatelja iz reprezentance. Seveda sva se veliko pogovarjala o nasih skupnih letih, ko sva oba imela visoke cilje in se vsak na svoj nacin borila, z bremenom vrhunskega sporta. Jaz sem ravno nanizal najboljse sezone, ko se je on poslavljal, zato takrat nisva imela veliko casa za iskrene pogovore. No tokrat je bilo drugace, predvsem sprosceno, vsak s svojo druzino. Otok je precudovit in v kratkem casu sem se uspel regenerirati, kar je bil cilj potovanja.

Kmalu po prihodu domov, sem ponovno pobegnil, skupaj z mojimi. Za mesec dni smo sli v svojo grsko bazo, kjer sem se kondicijsko zacel pripravljati na potencialno novo sezono. Veliko sem bil v fitnesu na kolesu , ter na kajtu. Telo je lepo sodelovalo, cutil sem dnevni napredek, to sem potreboval. Nekje sredi junija smo se vrnili v Slovenijo, kjer sem zacel trenirati skupaj s kondicijskim trenerjem, ter zacel preverjati pri sponzorjih, zvezi in ostalih institucijah ali me bodo financno ter organizacijsko podprli v novi sezoni.

Nekaterih vprasanj nisem uspel resiti dokler vreme ni zacelo kazati znakov zime, a sedaj , ko so vsi ponovno na krovu, moram biti jaz ze dobro pripravljen, saj se v kratkem zacne tekmovalna sezona, kjer bom ponovno dokazoval svoje sposobnosti, ter potrjeval obljubljeno. Jaz sem pripravljen.

Se beremo.

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

Strah, veselje, garanje

Lezim na ‘ vojaski vzmetnici ‘ hotela Thoni 3000, ki se nahaja na visini nasega Triglava. Moja rutina zadnjih treh dni je spanje, trening, spanje, trening. Danes je malenkost drugace, kot kaze bom naslednji trening docakal brez popoldanskega spanca. Zunaj slisim ratrak, ki ureja progo za jutri, obcutek imam , da nekdo uziva v njem, kdo nebi, saj je popolen dan, sveze zasnezene gore in nebo brez oblacka.

Letosnjo sezono sem se pripravljal nekoliko drugace, ne pomnim kdaj celo poletje niti noci nisem prespal nekje ob obali, moj tradicionalni mesec priprav v Grciji, kjer sem popoldne lahko uzival s svojim zmajem in desko na turkiznem morju, je tokrat nadomescala ‘prelepa zelena’  Gorenjska, no prav veliko izbire nisem imel. Mogoce sem malo veckrat stopil na tenisko igrisce, a nekega vidnega dviga forme nisem zaznal. Sem pa dobro izkoristil nase gozdove, no planinarjenje se ni na mojem seznamu, vec veselja imam s priganjanjem svojega kolesa, se razume navzdol. Se bolje pa sem izkoristil letno karto za fitnes, prelaganje utezi mi je slo kar dobro, na trening sem dvignil malo vec kot dva mestna avtobusa, kar vredu.

No, da se vrnem nazaj, jutri me caka mislim da 19 snezni trening v novi sezoni. Seveda , ko je vecina se uzivala nekje v senci s pogledom na morje, sem jaz ze obuval neudobne pancarje in se spraseval ali je res vredno. Kaj je tisto , ki me se vedno zene naprej. Ok, neizponjeni cilji in zelje so nekaj, kar je zame se vedno sveto, upanje je in bo moje gonilo. Ampak koncno lahko recem, da sem danes ob video klicu domov, spoznal da prehajamo v 11/12 leta, ko marsikje postaja turobno, sam pa sem nagrajen za vse garanje, no skoraj za vse. V zadnjih nekaj treningih res uzivam na snegu, ponovno so se vrnili obcutki, ki prinasajo nekaj vec zadovoljstva. Res sem priviligiran, da se vedno lahko lovim svoje sanje, visoko, blizu sonca na zasnezenih progah Alp. Pekoc obcutek v nogah in lovljenje sape po vsaki voznji, pa sta edina pot do dobre priprave na prihajajoco tekmovalno sezono.

Se beremo.

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

Throw back

LJUBLJANA – Slovensko deskanje je bilo nekoč v kategoriji eksotičnih športov, v slogu radoživih ameriških mladcev, ki jahajo valove na Tahitiju. Dejan Košir in Rok Flander sta zasukala stvari, piko na i pa dodal drugi Košir, Žan, ko je na olimpijskih igrah v Sočiju paralelno vijugal do srebrnega odličja v slalomu in bronastega v veleslalomu. Gorenjski border bo žlahtno slavo iskal tudi na ZOI v Pjongčangu, a glede na njegove kronične zdravstvene težave nas je najprej zanimalo, v kakšnem stanju bo bolečo hrbtenico peljal v Južno Korejo. »Ne bi toliko izgubljal besed, nekako sem se vsega skupaj navadil. Tisti, ki mi sledijo, opažajo, kako delujem, nisem več tisti, kot sem bil nekoč, a še vedno sem sposoben dosegati vidne uvrstitve,« je pojasnil Košir. Fant iz Pristave pri Tržiču je kot neustrašna ameriška mularija deskal v sezoni 2014/15; v svojo vitrino je za dosežke v svetovnem pokalu lahko postavil veliki kristalni globus in tudi oba mala za posamični disciplini. Kot je že omenil, ni več tisti stari, v letošnji sezoni velja izpostaviti četrto mesto v veleslalomu v avstrijskem Lackenhofu ter prvi mesti v kvalifikacijah prav Lackenhofa in domače Rogle. »Zadal sem si načrt, na začetku sem poskušal iti višje, kot je bilo začrtano, in za zdaj vse izpolnil. Zanimivo je to, da je bil cilj le videti, ali sem še sposoben biti med najboljšimi, kvalifikacije so pokazale, da je tako. A nato se po prvem mestu v kvalifikacijah nisem najbolje znašel, ker niti nisem imel v načrtu, da bi se na teh tekmah bojeval za najvišja mesta. Želel sem le ostati čim bolj svež za zaključek sezone. To svežino imam in zdaj je čas, da pohodim stopalko za plin,« 33-letnik načrtuje eksplozijo na azijskem snegu. A ta bo lahko le ena, v parku Bokwang Phoenix bo le olimpijski veleslalom, slaloma ni več na sporedu OI. »Še vedno sem v položaju, ko lahko napadam. Le Rus Vic Wild je tisti, ki bo moral pokazati, ali je še vedno zlat, kot je bilo to v Sočiju, vsi drugi napadamo. Položaj je jasen, na olimpijadi, kljub temu da je osnovni namen zastopati Slovenijo in jo s ponosom tudi bom, je seveda končni cilj in želja tudi seči še višje.« Južna Koreja ni takoj za vogalom sosedove hiše, bodo razmere in časovna razlika vidneje vplivale na vsakdanjik in tekmovalno počutje deskarjev in Žana Koširja? »Tam bom dva tedna, ne sme biti težav. Bo povsem dovolj časa, da se navadim, ne nazadnje sem bil tudi lani poleti 14 dni v enakem časovnem pasu in sem videl, da mi povsem leži,« je na rano zoro v Daehan Minguku (Južni Koreji) že psihično pripravljen slovenski šampion, ki bo nastopil na svojih tretjih olimpijskih igrah. »Izkušnje z dveh iger bodo zagotovo pomagale, to pomeni, da me nič ne bo moglo presenetiti. Uvrstitve sem stopnjeval od 6., 3. do 2. mesta, če bi gledal rezultate, se stvari stopnjujejo.« Torej, haeng-un-eul bibnida (po korejsko srečno), Žan Košir.
.
.
Pripravljam nov načrt. Se beremo.
Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

Snowboarding

 

Zanimalo me je kaj Google najde pod besedo snowboarding. Med drugimi mi je ponudil spletno stran www.britannica.com , kjer je Torah Bright zapisala, kar nekaj zanimivega o razvoju tega sporta. Gre za sport, ki ima korenine v smucanju, surfanju in rolkanju, kjer se po zasnezeni podlagi spuscas z desko, na katero si pritrjen bocno z rahlo usmeritvijo v smer voznje.

Sport se je zacel razvijati v 60′ in 70’ih, v 80’ih pa je skokovito rastel v popularnosti in postal olimpijski sport leta 1998. Boarderji so bili ze od samih zacetkov ljubitelji narave in se radi izrazajo s svojim stilom, ki ga na zacetku mnogi niso razumeli, svoj sport imajo kot zdravilo za  duso, saj zasnezene gore predstavljajo idealno okolje za umiritev znotraj sebe in iskanje novih dimenzij.

Mnogi trdijo da so Zdruzene drzave Amerike rojstni kraj snowboarda, v poznih 60’ih so tam organizirali prvo tekmovanje, sprva so se sicer imenovali snurferji, do konca 70′ ih so prodali prvi milijon snurfov. Kmalu so nastale prve manofakture, na vzhodni obali je Jack Burton ustanovil Burton snowboards, v Kaliforniji je skateboarder Tom Sims ustanovil Sims snowboards, poleg njega je tam Chuck Barfoot ustanovil Barfoot snowboards, v Washingtonu pa je Mike Olson svoje podjetje poimenoval Gnu snowboards. Ti pionirji so v Vermontu organizirali prvo nacionalno snow surfing prvenstvo, ki ga je leta 1982 zmagala ekipa Burton snowboards, leto kasneje  je Tom Sims v Kaliforniji organiziral prvo svetovno prvenstvo v halpipu.

Seveda so v 80’ih le redka smucisca dovolila vstop deskarjem na smucisca, zaradi cesar se je mogoce razvil nek stereotip, da so deskarji uporniki, kar nekateri zmotno mislijo se danes. Seveda pa so se deskarji vedno radi izrazali s pomocjo glasbe in oblacil, ki so se razlikovala od tradicinalnih, saj je bilo med njimi veliko nadarjenih posameznikov.

Kakorkoli, leta 1994, je zaradi popularnosti sporta, Mednarodni olimpijski komite, sprejel deskanje v svojo druzino sportov, tako so se deskarji leta 1998 v Naganu prvic pomerili v dveh disciplinah v veleslalomu in halfpipu. V dveh desetletjih je od pionirja prislo deskanje med najbolj gledane discipline med zimskimi olimpijskimi sporti, najvec pozornosti pa pritegne v Zdruzenih drzavah Amerike, kjer so olimpijske medalje edino kar steje v zimskih sportih.

Ko sem se zazrl v zgodovino tega sporta in bil tudi sam v zadnjih 20 letih del tega dogajanja, sem obcutil razvoj in profesionalnost vseh, ki se ukvarjajo s tekmovalnim deskanjem na snegu. Dejstvo, ki pa mi je mogoce se zmeraj nepojemljivo, pa je statistika, ki pravi , da sem edini neamerican z osvojenimi tremi olimpijskimi medaljami, res da zaenkrat se brez zlate.

medal leaders snowboarding

Vprasanje, ki se mi je zastavilo tudi pred igrami v Pyeongchangu, kjer smo 4 uspeli priti na vrh lestvice, se ponuja samo. Kdo bo prvi Zemljan, ki bo  uspel osvojiti 4 olimpijske medalje? Se beremo.

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

ZAKON tenis OPEN 26. Maj

Galerija ≥

Rezultati ≥

Seznam prijavljenih ≥

ČASOVNICA:

08:00h predkrog
08.45h žreb parov glavnega dela
08.55h prvo kolo
11.30h drugo kolo
13.00h kosilo – vsak igralec dobi obrok
15.00h tretje kolo
16.30h četrtfinale
17.30h polfinale
18.30h za tretje mesto – igrišče 2
18.30h finale tolažilni turnir / repasaž – igrišče 3
18.30h veliko finale – igrišče 4
19.45h razglasitev
20.00h namizni nogomet – zmagovalni par ostaja na mizi
20.30h ogled finala lige prvakov

zakonopen28

OPIS:

Zakon tenis open, je tradicionalni rekreativni teniški turnir v absolutni konkurenci, s spremljevalnimi aktivnostmi.

PRAVILA:

Izmed vseh prijavljenih, s pomočjo računalniškega programa, izžrebamo pare turnirja. Po prvem odigranem krogu, gredo poraženci v ponovni žreb in igrajo tolažilni turnir, zmagovalci pa nadlajujejo glavni del turnirja. Vsak krog se igra na eno dobljeno igro do šest gemov ( v primeru 6:6 se igra podaljšana igra do 7, tiebreak ). Uporablja se pravilo no AD, kar pomeni, da pri rezultatu 40:40, branilec izbere stran na katero bo branil ( forehand ali backhand ), kdor osvoji točko, osvoji gem.  Ženske imajo 15 : 0 prednosti na začetku vsakega gema. Število prijav je omejeno na 32 igralcev. V primeru, da je prijavljenih več igralcev, se igra predkrog. Zmagovalci predkroga gredo v glavni del turnirja, poraženci pa v repasaž.

POKROVITELJI:

PETROL, Zavarovalnica Triglav, ALPSKO mleko, Avtohiša Vrtač, Audi, Wilson, ZAKON snowboarding

VEČ>

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

Zakaj

Se tudi vi veckrat sprasujete. Zakaj veckrat ne napisem bloga, zakaj vztrajam v snowboardu, zakaj ne nastopam na vseh tekmah, zakaj so moji rezultati slabsi, zakaj ?

Gasper ( clan moje ekipe ) bi rekel, ‘vesolju je vseeno’. Sam se ne sprasujem vec, clani mojega fan kluba ste mi na Rogli ponovno izkazali podporo, Carji ste,  sam pa sem dosegel pomemben korak proti odgovoru. Vse ostalo je nepomembno.

Edini vprasanji se glasita, kaj lahko naredim in kje lahko pridobim? Se beremo.zan kosir

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone

#4

V soboto smo na teniških igriščih v Križah dobili novega starega zmagovalca, že četrtič je slavil Damjan Grašič, ki je v finalu premagal mladega Klemena Štefeta. V repasažu pa smo dobili zmagovalko, Anjo Baš, ki je bila boljša od Denisa Gorjana. foto by Luka Rozman

GALERIJA≥zakon open 2017

Deli s prijatelji
Share on FacebookTweet about this on TwitterEmail this to someone